Takoj za Dolgim brdom, ki je pravzaprav ostalina ledeniške čelne morene Bohinjskega ledenika, ki je zaprl pot Triglavskemu in Radovniškemu ledeniku in je obenem tok pradavne Radovne preusmeril na današnjo lokacijo, nas na levi strani, nasproti trgovine Mercator, pozdravi dokaj velika stavba, imenovana Emavs. Stavba je bila nekdaj gostilna, danes pa je počitniški dom v […]
Stavba neposredno ob glavni cesti je dandanes osrednja krajevna knjižnica. Namembnost objekta vse od izgradnje dalje je bila skozi zgodovino pestra. Prvotno je bil objekt zgrajen kot Gorjanski dom v lasti Prosvetnega in čitalnega društva Gorij. Slavnostno odprtje Gorjanskega doma se je zgodilo že davnega leta 1883. Zapisi o pomembnem dogodku povedo tudi, da je
Dolina Radovna sega v samo osrčje Julijskih Alp, zato v dolini veljajo ostre alpske klimatske razmere. Zime so dolge in mrzle, v kratkih poletnih mesecih pa nevihte v osrčju Julijcev pogosto ohladijo dolino. Takšnim klimatskim razmeram in skopim naravnim danostim v alpski dolini so se morali v preteklosti, in se morajo še dandanes, prilagajati ljudje
Obratovala sta le sezonsko. Ker vode ni bilo v izobilju, so ju zagnali le v času spomladanskega taljenja snega (maj, junij) ter v času jesenskega deževja (september, oktober). Vodo so tudi tedaj izrabljali izredno skrbno, saj je ista voda poganjala najprej vodno kolo mlina in nato še vodno kolo žage. Mlin in žaga sta obratovala
Triglavski narodni park je poimenovan po simbolni gori Triglav (2864 m) in spada med najstarejše parke v Evropi, saj prvi poizkusi zavarovanja segajo v leto 1906. Obsega skoraj 84 tisoč hektarov in pokriva skoraj celoten del Vzhodnih Julijskih Alp.
Med najlepše alpske doline v Sloveniji zagotovo spada dolina reke Radovne, v katero se stekata dve dolini, Kot in Krma. Omenjeno območje se razprostira v Triglavskem narodnem parku, kar delno omejuje razvoj množičnega turizma. Zaradi svojih lepot jo obiskujejo predvsem »osvajalci nekoristnega sveta«, željni miru in čistega zraka. Dolina Radovne je stisnjena med planoti Mežaklo
V kolikor želite spoznati Pokljuko, bo to najbližje iz smeri Krnice preko Zatrnika. Na Pokljuki se boste srečali z ostanki visokih šotnih barij. Obiščete lahko Veliko Blejsko barje, nasproti ležeče barje Šijec ali pa se sprehodite po učni poti na barju Goreljek. V kolikor vas navdušujejo planine, pa lahko obiščete eno izmed pokljuških planin. Na
Prebivalci Radovne so podpirali partizane, leta 1943 pa je vsa vas sodelovala pri odporu proti nemškemu okupatorju. V Radovni so se križale poti s Pokljuke na Mežaklo. Iz vasi je vodila kurirska zveza – pot na Koroško, tu so se sestajali aktivisti OF, od tod je potekala oskrba okrožne tehnike v skalovju in oskrba aktivistov.
Francoski cesar Napoleon l. Bonaparte (1769–1821) je v začetku 19. stoletja s svojimi vojskami zasedel velik del Evrope. Na dobršnem delu ozemlja današnje Slovenije je ustanovil Ilirske province (1809–1813). Ustno izročilo govori, da se je po dolini Radovne pomikala francoska vojska. Na tem mestu naj bi Napoleonov vojak v skalo vklesal začetnice svojega cesarja.
Prvič jih omenjajo leta 1571 kot specializiran obrat v sklopu fužin na Javorniku in na Jesenicah. Tu so opravljali poseben postopek »pudlanja«, kar pomeni taljenje železa s koksom. Območje fužin je v času delovanja obsegalo več kot 10 objektov. Danes so vidni le ostanki bivalnih prostorov fužinskih delavcev in gospodarski objekt.
