Naravna znamenitost

Triglavski narodni park je poimenovan po simbolni gori Triglav (2864 m) in spada med najstarejše parke v Evropi, saj prvi poizkusi zavarovanja segajo v leto 1906. Obsega skoraj 84 tisoč hektarov in pokriva skoraj celoten del Vzhodnih Julijskih Alp.

Med najlepše alpske doline v Sloveniji zagotovo spada dolina reke Radovne, v katero se stekata dve dolini, Kot in Krma. Omenjeno območje se razprostira v Triglavskem narodnem parku, kar delno omejuje razvoj množičnega turizma. Zaradi svojih lepot jo obiskujejo predvsem »osvajalci nekoristnega sveta«, željni miru in čistega zraka. Dolina Radovne je stisnjena med planoti Mežaklo

V kolikor želite spoznati Pokljuko, bo to najbližje iz smeri Krnice preko Zatrnika. Na Pokljuki se boste srečali z ostanki visokih šotnih barij. Obiščete lahko Veliko Blejsko barje, nasproti ležeče barje Šijec ali pa se sprehodite po učni poti na barju Goreljek. V kolikor vas navdušujejo planine, pa lahko obiščete eno izmed pokljuških planin. Na

Poglejska cerkev je jama – skalni spodmol z manjšo votlino na obrobju vasi Poljšica pri Zgornjih Gorjah. To naravno votlino je ob svojem umiku izdolbel triglavski ledenik.

Arheologi so v njej našli človekovo orodje iz starejše kamene dobe, kar dokazuje obstoj pračloveka v Triglavskem pogorju pred poljedelskimi kulturami. Najdbe segajo v mlajšo kameno dobo (10-12.000 pr.n.š.). To naj bi bila najstarejša najdba bivanja človeka na tem koncu Slovenije. Vsi predmeti so shranjeni v pokrajinskem muzeju na Blejskem gradu. Ob izkopavanju so našli tudi bronast kovanec in bronast prstan iz kasnejšega časa naseljevanja starih Slovanov.

Pokljuka skriva v svoji notranjosti mnoge dragocenosti. Med njimi izstopa naravni spomenik Pokljuška soteska. Skoraj dva kilometra dolga soteska je ostanek nekdanjega toka, ki se je po koncu zadnje ledene dobe med umikanjem ledenikov zajedel v apnenčasto kamnino. Pozneje se je voda umaknila v globino in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.