Pot je namenjena ljubiteljem čebelarstva in vsem pohodnikom in kolesarjem, ki jih zanima čebelarstvo ali bi radi le uživali v lepih razgledi na gorjanske vasi, na širšo okolico Bleda z Radovljico in na SV na del Karavank z najvišjim vrhom Stolom. Ob poti si bomo lahko ogledali poleg čebelnjakov še kulturne in naravne znamenitosti Gorij in spomenike naše tehnične dediščine.
Čebelarska pot v Občini Gorje vodi po osrednjem delu Gorij od čebelnjaka do čebelnjaka.
Vodi nas po lepih panoramskih poteh, kjer lahko uživamo v prekrasnem razgledu na gorjanske vasi. Proti vzhodu se nam odpira pogled na Karavanke in Kamniške planine, na okolico Bleda in preko nje do Radovljice, po deželi proti Kranju in naprej v Ljubljansko kotlino.
Ob poti bomo spoznali kulturne, naravne in obrtne spomenike Gorij.
Pot pričnemo na Fortuni v Spodnjih Gorjah.
Od tod krenemo po mirni, razgledni, makadamski poti do vasi Višelnica. Zavetna lega hriba Višelnica nudi enkratne pogoje za čebelarjenje, zato srečamo ob poti več čebelnjakov, ki tam stojijo že desetletja.
Prvi na naši poti je slikovit čebelnjak Jožeta Bernika v Spodnjih Gorjah.
Medtem ko nas pot vodi naprej do vasi Višelnica, nekoliko postojmo in se zazrimo »po okolš’ni blejskega raja«.
Višelnica je ljubka, stara vasica, ki je že od nekdaj znana po izdelovanju kravjih zvoncev. S to obrtjo so se vaščani ukvarjali predvsem v 18. in 19. stoletju. V tem času so iz pločevine skovane in z medenino oblite zvonce prodajali po celotni Kranjski in Avstro-Ogrski. Danes je v prvotni obliki kot obrtni spomenik ohranjena le še Janova kovačnica, po domače pri Pogvajnu, ki je delovala vse do konca 20. stoletja.
Kljub očitnemu večjemu poudarku na zvončarstvu se je v vasi razvilo tudi čebelarstvo. Sredi vasi pod potjo je stojišče nakladnih panjev iz bližnje kmetije. Pod stojiščem stoji večji Rožičev čebelnjak.
V vasi lahko opazimo tudi nekaj bolj ali manj ohranjenih baročnih kmečkih hiš.
Mevkuž je sosednja vas, spojena z Višelnico. Vas je znana po izviru, ki so ga domačini imenovali Miklavževa voda, ki naj bi bila še posebno zdravilna. Danes to vodo vidimo v koritu sredi vasi ob cerkvi, ki je nadomestil nekdanjo šterno, s katero so vaščani zajemali vodo. Do tja pridemo tako, da v križišču ob kapelici sv. Nikolaja in sv. Florjana zavijemo desno, sicer pa pot lahko nadaljujemo kar naravnost proti vasema Grabče in Krnica.
Podružnična cerkev sv. Nikolaja – Miklavža je nedvomno vredna ogleda. Baročna cerkev z ohranjenim gotskim prezbiterijem in čudovitimi freskami je bila zgrajena leta 1430. V bližini desno stoji nenaseljeni čebelnjak.
Ko se vrnemo do kapelice, nas pot vodi desno po prisojni rebri ob pogledu na nižjeležečo vas Zg. Gorje s farno cerkvijo sv. Jurija.
Pri zadnji hiši desno je manjši Hostarjev čebelnjak. Ko preko ravnega polja prispemo do druge hiše levo, stoji na vrtu lep Mačkov čebelnjak.
Pot nadaljujemo po ulici zgornjega dela Gorij do križišča, kjer naša razgledna pot vodi desno navzdol v dolino, ki jo je izoblikovala reka Radovna in kjer na obeh bregovih, povezanih z mostom, ležijo Grabče – slikovita vas z bogato obrtno dediščino. V vasi sta bila včasih dva mlina, žagi in dve kovačnici ter strojarna, bil pa je bil tudi škafar.
Danes je dobro ohranjen in lepo obnovljen Grajski mlin in skoraj 400 let star stolp Mihove kovačnice. Na mestu nekdanjih žag in kovačnic danes delujejo tri manjše elektrarne.
Pri prečkanju reke nas sredi mostu pritegne čudovito stolpno znamenje sv. Florjana in sv. Janeza Nepomuka, ki je postavljeno na skali sredi reke.
Iz Grabč nas pot vodi levo po prisojnem bregu ob reki navzgor proti vasi Krnica. Na koncu vasi nam pogled uide še na zgornji jez, s katerega se del vode izteka pod zemljo v znamenito Blejsko jezero.
Ko se na Strdenem brdu pot združi s cesto na Laze in Mežaklo, se nam odpre pogled na vas Krnico. Pot nadaljujemo po klancu navzdol preko mosta v vas. Druga hiša desno je redek primerek dobro ohranjene, pollesene alpske baročne hiše z manjšim znamenjem sv. Miklavža na fasadi.
V vasi levo je posodobljena Čopova žaga in nekdanji mlin. Pot nas vodi naprej po cesti mimo gostilne Pri Konavcu. Na vrhu klanca je desno odcep za znamenito Pokljuško sotesko. Naprej je levo pod cesto tipičen slovesnki čebelnjak, na katerem je nameščenih 56 panjskih končnic, ki so jih poslikali učenci Osnovne šole Gorje.
Na križišču pred avtobusno postajo v Krnici se usmerimo desno čez cesto preko polj do prvega križišča, kjer se nam odpre čudovit razgled na gorjanski okoliš s Stolom in Begunjščico v ozadju. Tu se lahko spustimo levo po krajši poti proti Gorjam, kjer pod potjo opazimo manjši čebelnjak, ali pot nadaljujemo naravnost proti vasi Poljšica. Spotoma si lahko ogledamo naravno znamenitost – Poglejsko cerkev, iz katere je lep razgled na Gorje z okolico.
Na križišču pod Poglejsko cerkvijo zavijemo levo proti Zgornjim Gorjam.
V vasi zavijemo desno proti staremu vaškemu jedru, kjer je kapelica z nekdanjim oltarnim kipom sv. Jurija. Levo sta dve baročni kmečki hiši, pot pa vodi naprej po klancu do farne cerkve sv. Jurija, katere prezbiterij je ostanek starejše gotske cerkve z delno ohranjenimi freskami iz leta 1460. Leta 1894 je bila cerkev prenovljena, leto kasneje pa je kamniški slikarski mojster Matija Koželj cerkev okrasil z novejšimi freskami. Oltarne slike so delo Leopolda Layerja, slika na koru pa delo Štefana Šubica.
Pred cerkvijo poleg pokopališča stoji spomenik padlim borcem v II. svetovni vojni, ki je delo Plečnikove šole.
Pri avtobusni postaji ob cerkvi zavijemo levo, mimo spomenika padlim v I. svetovni vojni. Pot nadaljujemo mimo vaškega trga, občine, pošte in gasilskega doma približno še kilometer do izhodišča.