Turistično društvo Gorje od leta 1946 skrbi za ohranjanje in upravljanje ene naših najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti – Soteske Vintgar, ki ima status naravne vrednote državnega pomena. Turistično društvo Gorje je v preteklosti v infrastrukturo Soteske Vintgar vložilo znatna finančna sredstva, izvedlo zahtevne nosilne zmogljivosti in ureditve kot so galerije, mostovži, varovalne ureditve, brez katerih obiskovanje ne bi bilo možno in ne bi bilo varno, brez teh ureditev pa bi bil negativen vpliv na naravo večji, ter uredilo poti za
obiskovalce in vseskozi skrbelo za ohranjanje naravne vrednote ter varnost obiskovalcev. Turistično društvo Gorje že desetletja sotesko upravlja kot odgovorjen upravljalec ter skrbi za trajnostni razvoj območja.
Upravljanje naravne vrednote Soteska Vintgar s strani Turističnega društva Gorje temelji na več zakonih in strateških dokumentih, ki urejajo varstvo narave, okolja in kulturne dediščine ter upravljanje zavarovanih območij:
4. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) določa načela varstva okolja, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, naravnega ravnovesja in naravnih vrednot, ZVO-2 nadalje omogoča lokalnim skupnostim in pravnim (zasebnim in javnim) osebam sodelovanje pri upravljanju naravnih dobrin (in seveda naravnih vrednot* ).
4. člen Zakona o ohranjanju narave (ZON) določa naravne vrednote kot sestavni del naravne dobrine. Po določbah 4. člena Zakona o ohranjanju naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so, med drugim, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava. ZON tudi določa, da se naravne vrednote lahko upravljajo na podlagi koncesij, pogodbenih razmerij ali drugih oblik sodelovanja. Skladno s 40. členom ZON so naravne vrednote lahko v lasti fizičnih ali pravnih oseb ter v lasti države ali lokalne skupnosti.
Lastništvo ne predstavlja kriterija na podlagi katerega bi se določal pomen naravne vrednote (tj. lokalnega ali državnega pomena). Nadalje 149 člen ZON izrecno določa, da fizična ali
pravna oseba, ki uredi naravno vrednoto, zavarovano območje ali njegov del za ogledovanje in obiskovanje, ima pravico zaračunavati vstopnino. Višina vstopnine zajema praviloma povrnitev stroškov za ureditev naravne vrednote, zavarovanega območja ali njegovega dela za ogledovanje in obiskovanje in jo na predlog osebe iz prvega odstavka tega člena potrdi minister. Tako je tudi v primeru Soteske Vintgar.
Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) v 3. členu določa, da je Triglavski narodni park območje s posebnim režimom varstva. Za upravljanje narodnega parka je ustanovljen javni zavod. Upravljanje, ki ga izvaja javni zavod se deli na
i.) javno službo,
ii.) naloge strokovne pomoči in svetovanja ter
iii.) druge naloge – vzgojno izobraževalne in znanstveno raziskovalne narave.
45. člen navedenega zakona daje javnemu zavodu posebno pooblastilo, da za izvajanje in skrb za izvajanje ukrepov varstva in naravovarstvenih nalog na območju narodnega parka vključno z ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva sklene pogodbo o skrbništvu. Zakon o TNP javnemu zavodu ne daje pristojnosti za ekonomsko upravljanje naravnih vrednot, kar pomeni, da ne more samostojno zaračunavati vstopnin ali pridobivati prihodkov iz turistične rabe območij, kot je Soteska Vintgar. Namesto tega njegovo delovanje temelji na strokovni podpori in usmerjanju, kar pomeni, da zagotavlja pravne in naravovarstvene smernice, medtem ko konkretno upravljanje in ekonomski vidiki ostajajo v rokah drugih upravljavcev, kot je Turistično društvo Gorje. Kot izhaja iz zapisa na spletni strani javnega zavoda je osnovni cilj in namen Triglavskega narodnega parka v ohranitvi izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanju avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti neživega sveta (https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/)
Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1) v 9. členu določa, da pravnim osebam, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma in katerih namen ustanovitve in delovanje presegata interese članov, lahko minister, pristojen za turizem, podeli status pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma, kot je ravno to primer glede TD GORJE. Prispevanje k spodbujanju razvoja turizma pomeni med drugim skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter urejanje turistom prijaznega okolja, skladno z varstvenimi cilji in režimi varovanega oziroma zavarovanega območja. Da je temu tako priča tudi letno poročilo javnega zavoda TNP za leto 2023 (https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/uprava/porocila-o-delu-in-letni-program/) kjer na strani 8 sam javni zavod zapiše: »Na področju posebne rabe delov narodnega parka so bile izvedene nadaljnje strokovne naloge (s področja določitve nosilne zmogljivosti, ocene ogroženosti, skrbništva, infrastrukturnega urejanja, priprave akcijskega načrta za usmerjanje obiska,…).
1 * Naravne vrednote so naravne vrednote po predpisih o ohranjanju narave