Pokljuka skriva v svoji notranjosti mnoge dragocenosti. Med njimi izstopa naravni spomenik Pokljuška soteska. Skoraj dva kilometra dolga soteska je ostanek nekdanjega toka, ki se je po koncu zadnje ledene dobe med umikanjem ledenikov zajedel v apnenčasto kamnino. Pozneje se je voda umaknila v globino in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.
Pokljuška soteska je polna najrazličnejših kraških oblik, ob obisku občudujemo naravne mostove, previsne stene in votline. Soteska se ponekod zoži na nekaj metrov, vmesne razširitve se imenujejo vrtci. Galerije so leta 1930 postavili domačini. Poimenovali so jih po kraljeviču Andreju. Najbolj znan prehodni jamski rov je Pokljuška luknja, ki ima poleg obeh vhodov še tri naravna okna. Skoznjo vodi stara pot na Pokljuške rovte in dalje na Pokljuko.
Pokljuška soteska ni množično obiskana, nedvomno pa si zasluži vso pozornost in občudovanje. Zaščitena je kot naravni spomenik v okviru Triglavskega narodnega parka.
Izhodišče:
Ko se pripeljemo na Bled (iz smeri avtoceste Ljubljana–Jesenice), na semaforju zavijemo desno proti Pokljuki. Sledimo glavni cesti in v vasi Zgornje Gorje opazimo smerokaz za Zgornjo Radovno oz. Mojstrano. Tu zavijemo desno in po nekaj metrih takoj levo. Zagledali bomo smerokaze za Pokljuško sotesko. Peljemo se skozi mirno vasico Krnica ter preko travnika do konca ceste, kjer je manjše parkirišče.
Opis:
Pot skozi Pokljuško sotesko je bila nedavno obnovljena in je lepo označena ter opremljena z opisnimi tablami. V nadaljevanju je opisana krožna pot v obliki osmice: gor gremo po dnu soteske, vrnemo pa se nad stenami in skozi Pokljuško luknjo nazaj proti izhodišču. Če nam ni do krožne poti, lahko gremo tja in nazaj po isti poti po dnu Pokljuške soteske.
Od parkirišča se usmerimo ob suhi hudourniški strugi navzgor in kmalu nas začnejo obdajati strme stene. Na prvem razcepu lahko pokukamo levo v ‘slepo dolino’, kjer nas ob večjem deževju preseneti skriti slap. Sicer nadaljujemo naravnost navzgor in pridemo do označenega razpotja. Desno se nahaja zanimiva Pokljuška luknja (velika skalna votlina z udrtim stropom), skozi katero se bomo vrnili, če se odločimo za krožno pot. Nadaljujemo levo in ob visokih stenah občutimo majhnost človeka in moč narave. Soteska se mestoma povsem zoži, nato pa se zopet razširi.
Sprehodimo se mimo visokega naravnega mostu in pridemo do sicer neprehodnega dela, kjer so že leta 1930 uredili turistično pot in preko stene speljali leseno galerijo (imenovano galerija kraljeviča Andreja). Povzpnemo se preko lesenih podestov in skozi tesen prehod pridemo v zgornji del Pokljuške soteske.
Od tu naprej ni več ‘pomembnejših znamenitosti’, vendar lahko naredimo prijetno krožno pot. Po soteski nadaljujemo še slab kilometer, nato pa zagledamo oznako, ki nas usmeri levo proti Zatrniku. Vzpnemo se po ozki stezi in se držimo leve. Pridemo do gozdne ceste in se na levi strani spustimo proti soteski, kjer najdemo ‘partizanski prelaz’ – edini prehod preko Pokljuške soteske. Na drugi strani se pot zopet nekoliko vzpne. Sledimo markacijam, ki nas pripeljejo do Pokljuške luknje, skozi katero se zopet spustimo v sotesko in nadaljujemo po poti vzpona nazaj na izhodišče.
Opozorilo: Še posebej po obilnejšem deževju in zgodaj spomladi je nevarnost padajočega kamenja. Priporočamo uporabo čelade.
Podatki:
Čas: 1.5 h (opisana krožna pot)
Dolžina: 4 km
Višinska razlika: 200 m
Tip poti: lahka označena pot