V vasi Krnica se boste nedaleč stran od jezu na Radovni lahko srečali z vsaj še eno hišo, ki je spomenik ljudskemu stavbarstvu – Mavrnovo leseno hišo, ki je tenkočutno prenovljena in tudi dograjena. Pot mimo nje je del pohodne poti Julijana, ki vas pripelje do Guzeljnove domačije, katere posebnost je, da jo dopolnjuje Guzeljnovo […]
V idilični vasici Grabče vas bo pred mostom pozdravil lepo obnovljen Mihov – grajski mlin. Obnovljena ni zgolj stavba, pač pa tudi rake in vodno kolo, ki je nekdaj gnalo mlinske kamne. Ob prečenju mostu vas bo na desni strani v območju spodnjega jezu prevzelo čisto posebno znamenje – sakralni objekt, znamenje sv. Florijana in
Cerkev svetega Nikolaja – Miklavža v Mevkužu je bila sprva kapelica, kasneje so zgradili še cerkev in nato zvonik. Nekaj posebnega je zgodba o nastanku podružnične cerkve svetega Nikolaja – Miklavža v Mevkužu. »Legenda govori o mladem plemiču,…
Spomenik prve svetovne vojne v Gorjah je eden od prvih pomembnih spomenikov kulturne dediščine, ki ji lahko opazi vsak, ki pride v Gorje. Spomenik je izdelal kamnosek Cengle. Na njem so se Gorjanci spomnili vseh žrtev velike vojne, ki jih tudi v Gorjah ni bilo malo. Na spomeniku je izpisano 115 imen padlih vojakov, pri
V Spodnjih Gorjah je podružnična cerkev, posvečena svetemu Ožboltu, angleškemu kralju, ki je živel v 7. stoletju po Kristusu, cerkev pa se prvič omenja leta 1501.
Gorjanci so najbolj ponosni na veliki zvon v cerkvi svetega Jurija v Zgornjih Gorjah iz leta 1848. Njegov glas se razlega daleč naokoli. Župnijska cerkev svetega Jurija se prvič omenja leta 1140. Skozi zgodovino so si sledile prezidave in povečave; sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1687. Leta 1894 je bila cerkev prenovljena v romansko
Poglejska cerkev je jama – skalni spodmol z manjšo votlino na obrobju vasi Poljšica pri Zgornjih Gorjah. To naravno votlino je ob svojem umiku izdolbel triglavski ledenik.
Arheologi so v njej našli človekovo orodje iz starejše kamene dobe, kar dokazuje obstoj pračloveka v Triglavskem pogorju pred poljedelskimi kulturami. Najdbe segajo v mlajšo kameno dobo (10-12.000 pr.n.š.). To naj bi bila najstarejša najdba bivanja človeka na tem koncu Slovenije. Vsi predmeti so shranjeni v pokrajinskem muzeju na Blejskem gradu. Ob izkopavanju so našli tudi bronast kovanec in bronast prstan iz kasnejšega časa naseljevanja starih Slovanov.
Pokljuka skriva v svoji notranjosti mnoge dragocenosti. Med njimi izstopa naravni spomenik Pokljuška soteska. Skoraj dva kilometra dolga soteska je ostanek nekdanjega toka, ki se je po koncu zadnje ledene dobe med umikanjem ledenikov zajedel v apnenčasto kamnino. Pozneje se je voda umaknila v globino in nastala je največja fosilna soteska v Sloveniji.
Soteska Vintgar je 1600 m dolga in do 250 m globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, 4 km severozahodno od središča Bleda. Hidrološki in geomorfološki pomenIzoblikovala jo je gorska reka Radovna, ki se kmalu po izhodu iz soteske kot desni pritok izliva v Savo Dolinko. Povirje Radovne je v dolinah Krmi in Kotu
